Biografija

Violinist Žiga Brank je eden vidnejših slovenskih violinistov in pedagogov. V njegovi igri so številni kritiki izpostavili rafiniran ton širokega spektra, tehnično briljanco in virtuozno razvnetost. Bil je član orkestra Slovenske filharmonije, član Zagrebških solistov, koncertni mojster SNG Opera in Balet Maribor. Poučevanje in prenašanje znanja, ki ga je pridobil pri najbolj uglednih profesorjih, ostaja njegova osrednja profesionalna pot. Poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, honorarno sodeluje tudi s Konservatorijem za glasbo in balet v Ljubljani. Redno vodi mojstrske tečaje in seminarje.

Trenutno pripravlja izid dveh zgoščenk pri založbi ZKP Slovenija. Prva zgoščenka bo vsebovala Beethovnov violinski koncert in 2 romanci (z orkestrom RTV Slovenija pod taktirko S. Kulenovića), na drugi zgoščenki pa bo izdan celoten opus sonat za violino in klavir Johannesa Brahmsa (s pianistom Rokom Palčičem).

Za seboj ima številne samostojne solistične koncerte tako doma kot v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska, Slovaška, Irska, Izrael, Hrvaška, Bosna in Hercegovina). V Sloveniji se je predstavil na različnih recitalih in koncertih (Festivala Ljubljana, Festival Maribor, Festival Radovljica, Festival Tartini, Cankarjev Dom, Cikel Narodnega doma Maribor, Ljubljanska Drama, Abonentski cikel Nova Gorica).

Žiga Brank se je rodil v Ljubljani, kjer se je s šestimi leti pričel učiti violino. Učil se je pri prof. M. Kosiju, leta 1995 je prejel prvo Škerjančevo nagrado, ki mu jo podelila Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole. Študij je nato vzporedno z opravljanjem Gimnazije Vič nadaljeval v tujini na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. Chr. Hutcap. Poleg dveh prvih nagrad na državnem tekmovanju TEMSIG, se je z velikim uspehom udeležil tudi tekmovanja Jugend Musiziert, kjer je na zveznem nivoju Republike Nemčije prejel drugo nagrado. Z odliko je študij zaključil v razredu prof. J. Rissina na Visoki šoli za glasbo v Karlsruhu.

Z orkestrom RTV Slovenija je leta 2011 posnel redko izvajani koncert F. Busonija z dirigentom L. Castriota Skanderbegom. Med pomembnejšimi nastopi z orkestri velja omeniti koncert v sklopu Festivala Ljubljana, prvo izvedbo violinskega koncerta L. M. Škerjanca z orkestrom RTV Slovenija v Veliki dvorani Slovenske Filharomonije z dirigentom Simonom Krečičem. Leta 2015 je nastopil na Slovašem z državnim orkestrom Košice, kjer je izvedel koncerta M. Brucha. Leta 2017 je nastopil s Sarajevsko filharmonijo z dirigentom S. Kulenovićem (Beethoven violinski koncert).

Za seboj ima številen opus posnetkov za RTV Slovenija in obsežno diskografijo. Leta 2010 je v založbi ZKP RTV Slovenija izšla njegova prva zgoščenka z deli W.A.Mozarta, L. van Beethovna in H. W. Ernsta s pianistko Dunjo Robotti. Kasneje (2013) je izšla zgoščenka s celotnim ciklom solo sonat Eugena Ysaye-ja za katero je prejel izvrstne kritike pri nas in v tujini. S programom te zgoščenke je uspešno nastopil na številnih recitalih. Leta 2016 je posnel opus 24 capricciev Niccoloja Paganinija, ki so bili izdani prav tako pri založbi ZKP. Omenjena zgoščenka predstavlja izjemen dosežek, pri nas prvi izdani posnetek te literature. Zgoščenka je bila posneta na instrument italijanskega mojstra Dall Aglia, izdelanega leta 1834 v Mantovi, ki mu ga je velikodušno posodil violinist J. Schalamun.

Med komornimi projekti v zadnjem času so najbolj opazni recitali s pianistom Petrom Milićem (Festival Maribor, gostovanja v Gradcu, abonma Kulturnega doma Nova Gorica), nastopi v okviru projekta Glasbeni svet Sherlocka Holmesa (Festival Radovljica, Festival Maribor, letni abonma Tolmin, cikel »Akustika« ljubljanske Drame) in sodelovanje s violončelistom Milanom Hudnikom (mednarodni festival Tartini v Piranu, mladinski cikel Narodnega doma Maribor). Leta 2017 je založbi ZKP RTV Slovenija izšla njuna prva zgoščenka z deli Z.Kodalya.

Žiga Brank igra na instrument C. F. Landolfi, izdelanega leta 1750 v Milanu na katerega je igral eden najpomembnejših slovenskih violinistov Dejan Bravničar med leti 1957 - 2018.

CD izdaje

Beethoven Violin concerto

Štirje udarci na pavke poslušalca vpeljejo v enega najpomembnejših in najbolj cenjenih violinskih koncertov, Violinski koncert Ludwiga van Beethovna. Posvečen je bil violinistu Franzu Clementu, ki ga je leta 1806 tudi premierno izvedel. S prihodom številnih virtuozov je kompozicija klasičnega koncerta vodilno vlogo solista še bolj potisnila v ospredje. V Parizu se je začela razvijati francoska violinska šola, katere predstavniki G. B. Viotti, R. Kreutzer in P. Rode so napisali številne virtuozne violinske koncerte. Orkester je po večini služil zgolj spremljavi muzikalnih idej, ki so bile osnovane v violinskem glasu. Omenjeni violinisti so Beethovna navdihovali in vplivali na njegov slog pisanja za violino. Njegova znana koncertna sonata v A-duru je posvečena violinistu R. Kreutzerju, zadnjo violinsko sonato je premierno izvedel violinist P. Rode, vpliv G. B. Viottija pa lahko zasledimo tudi v romancah za violino in orkester.
Violinski romanci v G-duru in F-duru sodita poleg violinskega koncerta med Beethovnova najbolj prepoznavna dela za violino in orkester. Izdani sta bili kot samostojni deli, vendar bi lahko kot počasna stavka spadali v večjo koncertno obliko. V dialogu umirjenega razpoloženja podaja elegantno, subtilno melodiko orkestru v ospredje postavljen violinski glas.
Ne glede na tradicijo solističnih del in romantično virtuozni razvoj violinskega koncerta ohranja Beethovnov Violinski koncert glavne muzikalne ideje po večini v orkestru. Violinski glas pa, ravno nasprotno tradiciji, te ideje samo spremlja, obarva, ornamentira in jih dopolnjuje v smislu improvizacije. Vsebina celotne slike je osnovana na orkestru in delo je v svojem bistvu velik koncert za orkester z dodano violino. V rokopisu lahko zasledimo poleg številnih avtorjevih dopolnitev in popravkov tudi alternativne možnosti violinskega parta, ki bi jim lahko rekli izpisane improvizacije. Violinski koncert ob svoji premieri ni požel velikega navdušenja, vendar je več kot prestal preizkus časa, dokazal svoj komponistični in vsebinski presežek in postal opevan kot eden izmed največjih violinskih koncertov. Koncert brezčasne, globoke, nežno romantizirane poetike v začetku prevevata spomladanski zanos in sveža energija, ki v delu tudi doživi svojo jesen in reminiscenco. Tako za poslušalca kot za interpreta je to glasbena zgodba štirih letnih časov življenja.

DEBUSSY | RAVEL | FAURE

Glasbene miniature živijo v svetu svojega razpoloženja, so pesmi brez besed, ki lahko v kratkem času povedo dolgo misel. Tako kot so besede samo sredstvo, prek katerih veliki pesniki posredujejo več kot le besedo, esenco sporočilnosti, je tudi glasba tovrstno sredstvo. Obdobje fin de siècla v glasbeni literaturi predstavlja markantne inovacije, ki so v glasbenem izražanju odpirale nove svetove. Subtilnost harmoničnega sveta Gabriela Faurèja, preskoki v razumevanju tonalnega sveta Clauda Debussyja in raznoliki vplivi ter eksperimentiranje Maurica Ravela so zaznamovali novo obdobje in večkrat citirana misel »glasba se začne, ko se beseda konča« (H. Heine) je morda pol stoletja pozneje dobila še globlji pomen. Ta album predstavlja v svojem bistvu občudovanje in poklon velikim »prevajalcem« neizrečenega in neopisljivega v glasbeni jezik, izbor kompozicij treh francoskih mojstrov. Ravelova znana Pavane pour une infante défunte služi kot preludij k osrčju impresionističnega albuma. Pri izboru del sva želela vključiti dve izmed najpomembnejših sonat iz repertoarja za violino in klavir (Debussy sonata, Ravel sonata), katere bi spremljale krajše skladbe, nič manj mojstrske, najočarljivejše. Prestale so preizkus časa (Faurè Berceuse) in izražale medsebojno spoštovanje (Ravelov poklon Berceuse sur le nom de Gabriel Faurè). Tako se nisva ozirala tudi na dejstvo, da so nekatere miniature pisane za različne zasedbe in sva se poslužila priredb za violino in klavir (Claire de lune, Deklica z lanenimi lasmi). V dobi, kjer umetna inteligenca poizkuša odgovoriti na neodgovorjeno vprašanje, občudujmo prav to – neizrečeno, neopisljivo (Après un rêve).

Youtube

L. van Beethoven: Sonata no. 5 "Spring"

V času krize koronavirusa 2020, samoizolacije, posneto na digitalni klavir (Roland FP7) in violino.