SI | EN

Biografija

Violinist Žiga Brank je profesor violine na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, od leta 2015 poučuje tudi na Akademiji za glasbo Ljubljana. Bil je koncertni mojster orkestra SNG Opera in balet Maribor, honorarno še Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, član orkestra Slovenske filharmonije, ter Zagrebških solistov. Za seboj ima bogat opus posnetkov, ki jih je naredil za arhiv RTV Slovenija, med njimi tudi redko izvajani violinski koncert F. Busonija, celoten cikel sonat za violino solo, E. Ysaÿeja (RTV 2013) in tudi 24 caprices op. 1 N. Paganinija (2016). Posnetki so prejeli izvrstne domače in tuje kritike. Kot solist je nastopil s številnimi orkestri (Simfonični orkester RTV Slovenija, Slovaški državni filharmonični orkester Košice, Raanana Simfonietta, Komorni godalni orkester Slovenske Filharmonije). Njegova igra je navdihnila tudi nekatere komponiste, ki so mu posvetili svoja dela.S samostojnimi recitali je velikokrat navdušil poslušalce po vsej Evropi (Slovenija, Hrvaška, Italija, Avstrija, Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Irska). Njegovo igro so številni kritiki ocenili kot tehnično briljantno, izpostavili pa so tudi prefinjeni čut za interpretacijo in prepričljivo posredovanje glasbe poslušalcem. Svoje šolanje je začel v Ljubljani pri M. Kosiju in ga nadaljeval na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. C. Hutcap in nato na Visoki šoli za glasbo v Karlsruheju v razredu prof. J. Rissina. Dodatna znanja je pridobival tudi pri profesorjih mednarodnega slovesa, kot so Z. Bron, Ch. Taub, I. Ozim, J. Ellerman, B. Kuschnir, M. Jašvili in G. Žislin.

Nova izdaja

Niccolo Paganini: 24 Capricci, op. 1

Okrog leta 1810 se je v zgodovini violinske igre pojavilo novo obdobje. Takrat je na- mreč začel svojo slovito in bleščečo kariero italijanski virtuoz Niccolò Paganini, rojen 27. oktobra 1782 v Genovi. Umetnika se je hitro oprijel vzdevek »vražji violinist«, saj je postavil nove mejnike violinske igre, kot je zapisal nemški romantični skladatelj Robert Schumann. Nikomur pred njim ni uspelo tehnike lokovanja in prstne tehnike tako razviti, da bi bilo mogoče na tem strunskem glasbilu izvajati bleščeče pri- redbe opernih odlomkov ali pa najzahtev- nejše pasaže in druge tehnične »vragolije«. Umetnik je bil v tem neprekosljiv!


več >>

Youtube

Niccolo Paganini: Capricce No. 5




Novice & dogodki

9. 11. 2017

Koncert
Naradno pozoriste Sarajevo

W.A.Mozart: Overtura k Carobni piscali
L. van Beethoven: Violinski koncert, op. 61
L. van Beethoven: Simfonija st. 7, op. 92

Slaven Kulenović, dirigent
Žiga Brank, violina

18. 9. 2017

Glasbeni svet Sherlocka Holmesa
Kazinska dvorana SNG Maribor ob 19:30

Nuška Drašček Rojko, mezzosopran
Žiga Brank, violina
Petar Milić, klavir
Igor Velše, povezovalec

Domen Marinčič, prevod, priredba in scenarij

Spored
Besedila: Arthur Conan Doyle
Glasba: Felix Mendelssohn, Nicolò Paganini, Peter Iljič Čajkovski, Frédéric Chopin, Jacques Offenbach, Johannes Brahms, Pablo de Sarasate, Orlando di Lasso

7. 9. 2017

Recital
Abonmajski ciklus Musikabende Graz

R. Schuman: 3 romance
J. Brahms: Sonata za klavir in violino v G - Duru
L. van Beethoven: Sonata za klavir in violino "Kreutzer"

Žiga Brank, violina
Petar Milič, klavir

Poslušaj

E. Ysaye: Solosonata op. 27, št. 6

Šesta sonata, morda tehnično najbolj zahtevna, je posvečena takrat zelo znanemu španskemu violinistu Emanuelu Quirogi, ki je s svojo violinsko igro veliko svojih sodobnikov, med njimi tudi Ysayeja, spominjal na Pabla de Sarasateja. Po nekaterih zapisih je Ysaye v tej sonati, bolj kot v ostalih, violinistične tehnične in izrazne elemente prilagajal umetniku, kateremu jo je posvetil. Quiroga sonate nikoli ni javno izvedel. Enostavčna sonata v velikem zamahu zaključi veliki ciklus sonat, s katerimi je Ysaye odprl nove poti in razsežnosti violini.