Biografija

Violinist Žiga Brank je eden vidnejših slovenskih violinistov in pedagogov. V njegovi igri so številni kritiki izpostavili rafiniran ton širokega spektra, tehnično briljanco in virtuozno razvnetost. Bil je član orkestra Slovenske filharmonije, član Zagrebških solistov, koncertni mojster SNG Opera in Balet Maribor. Poučevanje in prenašanje znanja, ki ga je pridobil pri najbolj uglednih profesorjih, ostaja njegova osrednja profesionalna pot. Poučuje na Akademiji za glasbo v Ljubljani, honorarno sodeluje tudi s Konservatorijem za glasbo in balet v Ljubljani. Redno vodi mojstrske tečaje in seminarje.

Trenutno pripravlja izid dveh zgoščenk pri založbi ZKP Slovenija. Prva zgoščenka bo vsebovala Beethovnov violinski koncert in 2 romanci (z orkestrom RTV Slovenija pod taktirko S. Kulenovića), na drugi zgoščenki pa bo izdan celoten opus sonat za violino in klavir Johannesa Brahmsa (s pianistom Rokom Palčičem).

Za seboj ima številne samostojne solistične koncerte tako doma kot v tujini (Nemčija, Avstrija, Italija, Nizozemska, Slovaška, Irska, Izrael, Hrvaška, Bosna in Hercegovina). V Sloveniji se je predstavil na različnih recitalih in koncertih (Festivala Ljubljana, Festival Maribor, Festival Radovljica, Festival Tartini, Cankarjev Dom, Cikel Narodnega doma Maribor, Ljubljanska Drama, Abonentski cikel Nova Gorica).

Žiga Brank se je rodil v Ljubljani, kjer se je s šestimi leti pričel učiti violino. Učil se je pri prof. M. Kosiju, leta 1995 je prejel prvo Škerjančevo nagrado, ki mu jo podelila Srednja glasbena in baletna šola v Ljubljani za izjemne uspehe pri umetniškem uveljavljanju šole. Študij je nato vzporedno z opravljanjem Gimnazije Vič nadaljeval v tujini na Visoki šoli za glasbo v Rostocku pri prof. Chr. Hutcap. Poleg dveh prvih nagrad na državnem tekmovanju TEMSIG, se je z velikim uspehom udeležil tudi tekmovanja Jugend Musiziert, kjer je na zveznem nivoju Republike Nemčije prejel drugo nagrado. Z odliko je študij zaključil v razredu prof. J. Rissina na Visoki šoli za glasbo v Karlsruhu.

Z orkestrom RTV Slovenija je leta 2011 posnel redko izvajani koncert F. Busonija z dirigentom L. Castriota Skanderbegom. Med pomembnejšimi nastopi z orkestri velja omeniti koncert v sklopu Festivala Ljubljana, prvo izvedbo violinskega koncerta L. M. Škerjanca z orkestrom RTV Slovenija v Veliki dvorani Slovenske Filharomonije z dirigentom Simonom Krečičem. Leta 2015 je nastopil na Slovašem z državnim orkestrom Košice, kjer je izvedel koncerta M. Brucha. Leta 2017 je nastopil s Sarajevsko filharmonijo z dirigentom S. Kulenovićem (Beethoven violinski koncert).

Za seboj ima številen opus posnetkov za RTV Slovenija in obsežno diskografijo. Leta 2010 je v založbi ZKP RTV Slovenija izšla njegova prva zgoščenka z deli W.A.Mozarta, L. van Beethovna in H. W. Ernsta s pianistko Dunjo Robotti. Kasneje (2013) je izšla zgoščenka s celotnim ciklom solo sonat Eugena Ysaye-ja za katero je prejel izvrstne kritike pri nas in v tujini. S programom te zgoščenke je uspešno nastopil na številnih recitalih. Leta 2016 je posnel opus 24 capricciev Niccoloja Paganinija, ki so bili izdani prav tako pri založbi ZKP. Omenjena zgoščenka predstavlja izjemen dosežek, pri nas prvi izdani posnetek te literature. Zgoščenka je bila posneta na instrument italijanskega mojstra Dall Aglia, izdelanega leta 1834 v Mantovi, ki mu ga je velikodušno posodil violinist J. Schalamun.

Med komornimi projekti v zadnjem času so najbolj opazni recitali s pianistom Petrom Milićem (Festival Maribor, gostovanja v Gradcu, abonma Kulturnega doma Nova Gorica), nastopi v okviru projekta Glasbeni svet Sherlocka Holmesa (Festival Radovljica, Festival Maribor, letni abonma Tolmin, cikel »Akustika« ljubljanske Drame) in sodelovanje s violončelistom Milanom Hudnikom (mednarodni festival Tartini v Piranu, mladinski cikel Narodnega doma Maribor). Leta 2017 je založbi ZKP RTV Slovenija izšla njuna prva zgoščenka z deli Z.Kodalya.

Žiga Brank igra na instrument C. F. Landolfi, izdelanega leta 1750 v Milanu na katerega je igral eden najpomembnejših slovenskih violinistov Dejan Bravničar med leti 1957 - 2018.

Seminarji in poletne šole

Poletne šole

Poletna šola v Izoli bo letos potekala med 13.8.2022 (sobota) - 21.8.2022 (nedelja). Informacije in prijava -- več >>

Poletna šola v Ljubljani (v sodelovanju z GŠ Rakovnik) bo potekala v prvem tednu avgusta 2022: od 1.8. (ponedeljek) - 7.8. (nedelja). Informacije in prijava -- več >>

CD izdaje

Niccolo Paganini: 24 Capricci, op. 1

Okrog leta 1810 se je v zgodovini violinske igre pojavilo novo obdobje. Takrat je na- mreč začel svojo slovito in bleščečo kariero italijanski virtuoz Niccolò Paganini, rojen 27. oktobra 1782 v Genovi. Umetnika se je hitro oprijel vzdevek »vražji violinist«, saj je postavil nove mejnike violinske igre, kot je zapisal nemški romantični skladatelj Robert Schumann. Nikomur pred njim ni uspelo tehnike lokovanja in prstne tehnike tako razviti, da bi bilo mogoče na tem strunskem glasbilu izvajati bleščeče pri- redbe opernih odlomkov ali pa najzahtev- nejše pasaže in druge tehnične »vragolije«. Umetnik je bil v tem neprekosljiv!

Youtube

L. van Beethoven: Sonata no. 5 "Spring"

V času krize koronavirusa 2020, samoizolacije, posneto na digitalni klavir (Roland FP7) in violino.

Poslušaj

E. Ysaye: Solosonata op. 27, št. 6

Šesta sonata, morda tehnično najbolj zahtevna, je posvečena takrat zelo znanemu španskemu violinistu Emanuelu Quirogi, ki je s svojo violinsko igro veliko svojih sodobnikov, med njimi tudi Ysayeja, spominjal na Pabla de Sarasateja. Po nekaterih zapisih je Ysaye v tej sonati, bolj kot v ostalih, violinistične tehnične in izrazne elemente prilagajal umetniku, kateremu jo je posvetil. Quiroga sonate nikoli ni javno izvedel. Enostavčna sonata v velikem zamahu zaključi veliki ciklus sonat, s katerimi je Ysaye odprl nove poti in razsežnosti violini.